Zemljevid Alpsko-mediteranske kolesarske poti

AMCR-01

Pušja vas – Čedad

Prva etapa Alpsko-mediteranske kolesarske poti se začne v očarljivem kraju Pušja vas (Venzone), ki leži v italijanski regiji Furlanija – Julijska krajina, na stičišču rek Bela in Tilment. Etapa, dolga skoraj 55 kilometrov, se začne z lahkotnim spustom in poteka po mirnih cestah, ki sledijo reki Tilment proti jugu in vzhodu.

Preden se podate na pot, si vzemite čas za raziskovanje Pušje vasi, manj znane, a izjemno slikovite srednjeveške vasice. Naselje, obdano z obrambnimi zidovi, ponuja vpogled v zgodovino, saj njegova zgodovina sega več kot 3.000 let v preteklost. Ulice so tlakovane s kamni, arhitektura pa je preplet različnih obdobij. Obvezno obiščite katedralo sv. Andreja, ki je bila posvečena leta 1338, in mumije, regijsko znan zgodovinski fenomen, shranjen v kapeli sv. Mihaela.

Prav v Pušji vasi se Alpsko-mediteranska kolesarska pot loči od bolj poznane kolesarske poti Ciclovia Alpe-Adria Radweg, ki vodi proti Vidmu, Palmanovi in Gradežu. Vaša pot vas bo vodila vzdolž smaragdno zelene reke Tilment, ki velja za eno zadnjih naravno tekočih rek v Evropi. Prvih 15 kilometrov bo večinoma asfaltiranih, z nekaj krajšimi odseki utrjenega makadama. Gre za kombinacijo etap že obstoječih poti FVG3 in FVG3/d.

Na poti boste vozili ob robu Furlanske nižine, znane po vrhunskih lokalnih dobrotah, kot so pršut, sir in vino. Prvi postanek lahko naredite v naselju Case Rivoli Bianchi ali vasici Ospedaletto, ki vas bosta navdušili s svojo domačnostjo. Po približno 10 kilometrih vožnje prispete v živahno in z gorami obdano mesto Humin (Gemona del Friuli). Tu ne zamudite ogleda katedrale sv. Marije Vnebovzete in Grajskega kompleksa Gemona, ki ponuja čudovite razglede.

Južno od mesta Čenta (Tarcento) in naprej od vasi Molinis, etapa doseže najvišjo nadmorsko višino (239 metrov), nato pa se nadaljuje skozi vasici Qualso in Zompitta. Sledi prijetna kombinacija asfaltiranih in utrjenih makadamskih odsekov, ki vas pripeljejo do zgodovinskega mesta Čedad (Cividale del Friuli), ki leži ob reki Nadiži.

Čedad, ki ga je ustanovil Julij Cezar, je bilo glavno mesto prve langobardske vojvodine v Italiji. V tem mestu, ki je pravi zaklad zgodovine, ne zamudite ogleda Hudičevega mostu (Ponte del Diavolo), Narodnega arheološkega muzeja, katedralnega zaklada ter znamenitega Langobardskega templja. S svojo bogato zgodovino in očarljivim vzdušjem je Čedad popoln zaključek te etape.

AMCR-02

Čedad – Tolmin

Druga etapa Alpsko-mediteranske kolesarske poti je dolga približno 45 kilometrov in se začne v Čedadu (Cividale del Friuli), mestu ob reki Nadiži, ki je del Unescove dediščine. Leži približno 16 kilometrov vzhodno od Vidma in okoli 20 kilometrov od slovenske meje.

Preden zapustite mesto, se sprehodite preko Hudičevega mostu, obiščite Narodni arheološki muzej, zakladnico katedrale ter znameniti Langobardski tempelj. Staro mestno jedro ponuja tudi prijeten ambient za jutranjo kavico in čokoladni rogljiček.

Sledi kolesarjenje proti severu vzdolž vinogradov in reke Nadiže. Trasa poteka skozi manjše vasi, kot so Šenčur (Sanguarzo), Špeter (San Pietro al Natisone), Bjarč (Biarzo) in Štupica (Stupizza), dokler ne pridete pod mogočni Matajur, 1.642 metrov visok vrh v Julijskih Alpah, ki stoji na meji med Italijo in Slovenijo. Do sem je trasa večinoma asfaltirana in nežno valovita, primerna za sproščeno vožnjo.

Nedaleč od meje, v bližini vasi Robič, si privoščite postanek pri tolmunih reke Nadiže, kjer se lahko osvežite v kristalno čisti vodi. Po kratkem počitku se pot začne oddaljevati od reke in vodi po razmeroma ravnem delu doline. Tu se boste srečali tudi z odsekom utrjenega makadama, dolgim približno tri kilometre, ki vas pripelje v znameniti Kobarid.

Kobarid je kraj, poln zgodovinskih zgodb in kulinaričnih doživetij. Mesto, ki ga je v svojem romanu Zbogom orožje opisal Ernest Hemingway, ponuja številne zanimivosti. Obiščite Kobariški muzej, ki predstavlja dogajanje na Soški fronti med prvo svetovno vojno, ali pa se odpravite na odsek pohodniške poti Pot miru od Alp do Jadrana, ki povezuje pomembne točke vojne zgodovine. Poleg tega je Kobarid znan tudi kot kulinarična destinacija, saj se tu nahaja Michelinova restavracija Hiša Franko, ki jo vodi svetovno znana chefinja Ana Roš.

Pot se nadaljuje vzdolž čudovite doline reke Soče, kjer boste ob lahkotnem kolesarjenju uživali v razgledih na smaragdno reko in okoliške vrhove s Krnom na čelu. Trasa vodi skozi vasi Kamno, Volarje, Gabrje in Dolje, pri čemer je večina poti asfaltirane, z nekaj krajšimi odseki utrjenega makadama. Etapa se zaključi v Tolminu, mestu ob sotočju rek Soče in Tolminke, ki je tudi južna vstopna točka v Triglavski narodni park.

AMCR-03

Tolmin – Nova Gorica

Tretja etapa Alpsko-mediteranske kolesarske poti se začne v slikovitem Tolminu, ki leži ob sotočju rek Soče in Tolminke, ob vznožju Julijskih Alp. Tolmin slovi po športnih in glasbenih festivalih in naravnih lepotah. Pred odhodom priporočamo ogled Tolminskega muzeja in sprehod skozi slikovita Tolminska korita.

Iz Tolmina pot vodi vzdolž nove kolesarske steze proti akumulacijskemu jezeru pri Mostu na Soči. Tukaj, na stičišču rek Soče in Idrijce, se začne Dinarsko gorovje, ki se razprostira južno od Julijskih Alp. Med kolesarjenjem boste uživali v čudovitih razgledih na jezero, ki v vročih poletnih dneh vabi k osvežitvi, zapeljali pa se boste tudi mimo električne turistične ladjice, ki obiskovalce zapelje do skritih kotičkov na jezeru.

Pot se nato vzpne po strmem asfaltiranem odseku in preide v zahtevnejši makadamski odsek. Ta vodi visoko nad levim bregom reke Soče, skozi divje in samotne predele. Za vasjo Gorenji Log, na približno desetem kilometru etape, vas čaka kratek, a zahteven odsek poti, kjer je potrebno kolo potisniti po strmem in razsutem makadamu (približno 100 metrov). Upamo, da bo ta del poti kmalu saniran.

Na vrhu tega odseka pot postane lažja, samotne makadame in kolovoze kmalu zamenjajo lokalne asfaltne ceste, ki vodijo do Kanala ob Soči, kjer prečkate reko preko starega kamnitega mostu. Kanal, znan po svoji zgodovinski arhitekturi in čudoviti legi ob reki, je primeren kraj za počitek in prigrizek. Od Plav sledi slikovita kolesarska steza, ki vas vodi vzdolž reke Soče proti Solkanu, kjer lahko občudujete znameniti kamniti železniški most, največji svoje vrste na svetu. Prečkate reko preko novega mostu za pešce in kolesarje ter kolesarite vzdolž slovensko-italijanske meje

Zaključek etape vas pripelje v Novo Gorico, znano tudi kot vrata v Slovenijo. Tukaj se združuje z italijansko Gorico, s katero skupaj tvorita Evropsko prestolnico kulture 2025. Na Trgu Evrope lahko začutite edinstveno vzdušje povezovanja dveh narodov. Če imate nekaj prostega časa, se zapeljite do Frančiškanskega samostana Kostanjevica, ki stoji na vzpetini južno od Nove Gorice. Poleg lepega razgleda na mesto si lahko ogledate Škrabčevo knjižnjico, ki hrani približno 10.000 knjig in 30 prvotiskov, med katerimi je najstarejši iz leta 1476.

AMCR-04

Nova Gorica – Sežana

Četrta etapa Alpsko-mediteranske kolesarske poti, dolga približno 55 kilometrov, vas popelje iz Nove Gorice v kraško regijo, ki slovi po svoji značilni pokrajini, vinih in bogati kulturni dediščini. Začnete v Novi Gorici, ki si deli mejo z italijansko Gorico. To območje je zanimiv primer čezmejnega sodelovanja in povezovanja, kar se odraža tudi na Trgu Evrope, ki si ga delita obe mesti.

Pot vodi skozi Šempeter pri Gorici in Vrtojbo, nakar se počasi oddaljite od urbanega okolja in vstopite v podeželsko pokrajino, v Vipavsko dolino, znano po romantičnih vinogradih in značilni vipavski burji. Po prečkanju reke Vipave se trasa začne rahlo vzpenjati, medtem ko vozite po nezahtevnem makadamu, dolgem približno tri kilometre.

Ko dosežete Kras, planoto nad Vipavsko dolino, priporočamo kratek odcep in postanek pri Spomeniku miru na Cerju. Ta 25 metrov visok spomenik ni le zgodovinski simbol, ampak tudi ena najboljših razglednih točk v regiji, kjer lahko občudujete začetek doline Soče, Vipavsko dolino ter Julijske Alpe in Dolomite v ozadju. V bližini je tudi kavarna, kjer se lahko okrepčate po vzponu.

Pot nadaljujete skozi kraške vasi, ki ponujajo edinstven vpogled v kraško pokrajino. Vozite mimo Lokvice, Hudega Loga, Kostanjevice na Krasu do Komna, pri čemer vas spremljajo značilni kamniti suhi zidovi, vinogradi in kraška gmajna, ki ustvarjajo edinstvenost kulturne krajine Matičnega Krasa. Zanimivost, ki jo velja izpostaviti: znanje in tehnike suhozidne gradnje so od leta 2018 uvrščeni na UNESCO svetovni seznam nesnovne kulturne dediščine. Dobra novica za popotnike v teh krajih: na robu naselja Sela na Krasu je pravkar zaživelo postajališče za bivalnike, ki bo kmalu postal tudi kamp. Med kolesarjenjem imate možnost narediti manjši ovinek proti Štanjelu, enemu najbolj prepoznavnih krajev na Krasu, ki slovi po svoji srednjeveški arhitekturi, kamnitih ulicah in znamenitih Ferrarijevih vrtovih, ki jih je zasnoval arhitekt Maks Fabiani.

Trasa vas vodi skozi gričevnato pokrajino s prijetnim izmenjevanjem asfaltiranih in makadamskih odsekov. V zadnjem delu etape obiščete manjša naselja, kot sta Gabrovica pri Komnu in Krajna Vas, ter kolesarite čez razgledni hrib Kamarija na višini okoli 300 metrov. Zaključek etape vas pripelje po na novo urejeni kraški kolesarski poti naravnost v Sežano, kjer lahko obiščete Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso ali si privoščite zasluženi kozarček domačega terana v enem od lokalnih barov.

AMCR-05

Sežana – Ilirska Bistrica

Peta etapa Alpsko-mediteranske kolesarske poti je dolga približno 54 kilometrov in vas popelje skozi slikovito kraško pokrajino ter prek brkinskih gričev. Iz Sežane se podate na pot, ki sprva vodi neposredno skozi Živi muzeja Krasa, edinstveno območje, kjer se naravna dediščina prepleta z zgodovino in kulturo. Tu lahko opazujete značilne kraške pojave, kot so vrtače, uvale, udorne doline, škrapljišča, brezna, podzemne jame, forma viva narave idr. Poleg tega pa je to prostor, ki v obliki pomembnih elementov avtentične kraške kulturne krajine, kot so kamnite pastirske hiške, suhi zidovi, kali, ipd., odraža sožitje kraškega človeka in narave.

Pot nadaljujete po mirni gozdni poti, ki vas pripelje do znamenite kobilarne Lipica, kjer že skoraj 500 let vzrejajo lipicance, slovite bele konje. Tradicija reje lipicancev je od leta 2022 vpisana na UNESCO reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Priporočamo postanek, da si ogledate kobilarno, uživate v sprehodu po posestvu ali celo zajahate te plemenite živali. Iz Lipice vas pot vodi naprej skozi naselja, kot sta največja slovenska vas Lokev in Prelože, kjer lahko obiščete Vojaški muzej Tabor, ki je umeščen v srednjeveški obrambni stolp. Nato nadaljujete proti vasicam Matavun, Škocjan in Betajna, ki so sestavni del Regijskega parka Škocjanske jame. Škocjanske jame so zaradi svojih podzemnih kanjonov, velikih dvoran in naravnih mostov prvi spomenik v Sloveniji, vpisan v UNESCO svetovno dediščino.

Po obisku jam kmalu dosežete Rodik, kjer je priporočen ogled zanimivega Mitskega parka, ki z razstavljenimi kamnitimi skulpturami pripoveduje zgodbe o starih kraških mitih in legendah. Od Rodika dalje se pot začne vzpenjati proti Brkinom, kjer se pokrajina spremeni v gričevnato območje z mešanimi gozdovi in pašniki. Najzahtevnejši del etape je vzpon proti vasi Artviže, ki leži na 817 metrih nadmorske višine. Na vrhu vas nagradi čudovit razgled na Brkine, Kras in ob jasnih dnevih celo Jadransko morje. Na severni strani pogled doseže obširne gozdove snežniške planote, kjer kraljuje bela gora Snežnik. Nato vas čaka sproščujoča vožnja po ozki asfaltirani cesti skozi tipične brkinske vasice, kot so Pregarje, Zajelšje in Tominje. Nekje na poti med eno in drugo gručasto vasjo se zazdi, da čas teče bolj počasi. Brkini so poznani tudi po pridelavi kakovostnega sadja, predvsem jabolk in češpelj, ter po brkinskem slivovcu.

Zaključek etape vas pripelje v Ilirsko Bistrico, kjer lahko raziščete lokalne znamenitosti. Slap Sušec se skriva le par korakov od starega mestnega jedra, zgrajenega na vodi. Sprehodite se med eksotičnimi in avtohtonimi rastlinskimi vrstami od Kidlerjevega botaničnega parka do Hriba svobode, kjer stoji mogočen spomenik tretji prekomorski udarni brigadi.

AMCR-06

Ilirska Bistrica – Opatija

Zadnja (ali prva) etapa kolesarske poti, dolga približno 46 kilometrov, vas vodi iz Ilirske Bistrice v Sloveniji proti obali Kvarnerskega zaliva oziroma Jadranskega morja na Hrvaškem, kjer se zaključi v čudoviti Opatiji.

Iz Ilirske Bistrice, mesta s pestro zgodovino in čudovito naravo, se podate na pot ob reki Reki, skozi vasi Jasen, Vrbovo, Jablanica in Zabiče. Tukaj boste uživali v spokojnosti neokrnjene narave in tišini podeželja.

Pri kraju Novokračine, ki leži približno na polovici poti, prečkate državno mejo s Hrvaško. Na hrvaški strani pot postane nekoliko bolj razgibana in vas popelje skozi manjše, očarljive vasi, kot so Lipa (s Spominskim centrom Lipa pomni), Škalnica, Breza in Zvoneća.

Ko se spuščate proti obali, si vzemite čas za majhen in zelo priporočljiv ovinek do Lisine, zaščitenega gozdnega območja, ter do polj Zvonejske njivi v vasi Zvoneća: “slikovitega primera obdelave zemlje, danes zaščitenega kot spomenik kulture, človeškega dela in vztrajnosti.” V bližini tega kraja boste našli tudi zanimiv in dobro ohranjen bunker Jurdani iz obdobja druge svetovne vojne.

Pot se nato začne spuščati proti kraju Matulji, poznanem kot vrata v Opatijsko riviero. Zadnji odsek je najbolj slikovit, saj vas kolesarjenje vodi strmo in direktno proti obali, pri čemer se odprejo razgledi na Jadransko morje in slikovito Opatijo.

Opatija, ki velja za zibelko turizma na Hrvaškem, je polna zgodovinskih vil, kavarn in restavracij. Za zaključek potovanja priporočamo sprehod po znameniti obalni promenadi Lungomare, ki povezuje mesteci Volosko in Lovran. Ta čudovit 10-kilometrski sprehod ob morju je popoln zaključek vaše kolesarske avanture.